Slovenci smo znani kot – pridni. Naša tradicionalna vrednota je delo. Predvsem starejše generacije Slovencev spoštujejo ljudi, ki svoje dolžnosti postavljajo pred zabavo in prosti čas. Pravzaprav je vsaj do nedavnega kot edino pravilno veljalo, da ima tisto, kar je treba narediti, prednost pred tem, kar si želimo.
Seveda je delati, opravljati svoje dolžnosti, pravilno. Vendar je mogoče biti tudi preveč priden. Nekateri posamezniki pri tem dosežejo skrajnost. Taki ljudje imajo obsesivno kompulzivno osebnostno motnjo (OKOM).
OKOM je širši javnosti manj poznana diagnoza. Dosti več se govori o OKM – obsesivno kompulzivni motnji. To sta različni motnji.
V čem je razlika med OKM in OKOM?
Najprej o tem, kaj je OKM in OKOM skupno: pri obeh motnjah imajo lahko osebe vsiljive misli in občutijo, kot da jih nekaj sili v opravljanje določenih dejanj.
Oseba lahko na primer doživlja vsiljivo misel: »Če si ne boš vsakič res dobro umila zob, boš zbolela in umrla.« Zaradi te misli (obsesije) čuti prisilo, da si močno pretirano umiva zobe, kar lahko traja tudi po več ur dnevno.
Osebe z OKM opravljajo prisilna dejanja (kompulzije), vendar se zavedajo, da je to narobe. Zaradi svojih obsesij in kompulzij občutijo sram.
Za razliko od oseb z OKM pa so ljudje z OKOM prepričani, da delajo prav.
Kaj osebe z OKOM delajo prav?
Na prvi pogled bi rekli, da vse. Dajejo vtis, da jih je ena sama popolnost, predanost delu in da na njih stojijo družine, podjetja in celotna družba.
Za mnoge ljudi z OKOM velja, da živijo zato, da delajo. To pa pomeni, da jim delo pomeni preveč.
Kdaj je pridnosti preveč?
Cilj zrelih osebnosti je delati čim bolj učinkovito. Med samim delom in ob opravljeni nalogi občutijo zadovoljstvo. Čeprav je delo zanje zelo pomembno, pa integralni del njihovega življenja predstavljajo tudi zabava, prosti čas in počitek.
Pri ljudeh z OKOM pa ni tako. Zdravo ravnovesje med delom in prostim časom je porušeno v korist časa, namenjenega delu. Zanje je značilno tako dojemanje realnosti, da povsod vidijo delo. Ne zavedajo se, da si sami nalagajo številne delovne naloge, ki so pogosto nesmiselne. Ukvarjajo se z nalogami, pri katerih se izgubi bistvo samega dela. Delajo torej zaradi dela samega.
Osebe z OKOM so lahko zelo pedantne, kar praviloma vodi v neprestano časovno stisko ter težave z dokončevanjem nalog v roku. Ko nalogo vendarle dokončajo, pa so razočarane, ker praviloma za svoje nadčloveške napore, vložene v delo, ne dobijo tolikšne pohvale, kot bi pričakovale.
Kakšno je družabno življenje oseb z OKOM?
Tako kot osebe z OKOM nimajo pravega prostega časa, tudi nimajo pravih prijateljev in pravega družabnega življenja. Njihov prosti čas v resnici ni »prost«, saj tudi takrat v resnici delajo. Četudi morda izgleda, kot da imajo družabno življenje ali prijatelje, gre v resnici po njihovem načinu dojemanja le še za neko drugo vrsto dela, na primer za mreženje s poslovnimi partnerji.
Kako se osebe z OKOM vedejo do drugih ljudi?
Osebe z OKOM delijo ljudi v dve skupini.
V prvi skupini so ljudje, ki predstavljajo posamezniku z OKOM avtoriteto. To so lahko denimo roditelj, zakonski partner ali pa šef osebe z OKOM. Takemu človeku bo posameznik z OKOM podrejen in lojalen do samega konca. Avtoriteto bo ubogal tudi, kadar bo očitno, da dejstva govorijo proti njej.
V drugi skupini so vsi ostali: v zasebnem življenju preostali družinski člani, v službi pa predvsem posamezniku z OKOM podrejeni ljudje. Do teh »ostalih« oseb se posameznik z OKOM vede bistveno drugače kot do avtoritet. »Ostali« po mnenju posameznika z OKOM nikoli ničesar ne opravijo dovolj dobro. Posameznik z OKOM jih pogosto nadzoruje, ponižuje, celo terorizira, vendar je včasih to težko prepoznati, ker to pogosto počne na zelo prefinjene načine.
Katere so še druge lastnosti ljudi z OKOM?
Ljudje z OKOM ne marajo sprememb. Zelo veliko so pripravljeni storiti za to, da – se ne bi nič spremenilo. Ne marajo ustvarjalnosti in idej drugih. Od podrejenih zahtevajo, da opravljajo naloge na njihov, nespremenjen način.
Sodijo med stiskače. Kljub ugodnim okoliščinam ne nagradijo svojih podrejenih tako, kot bi jih lahko. Razlog varčnosti, če ne skoposti oseb z OKOM, je njihov strah pred morebitno prihajajočo katastrofo.
Kako pride do razvoja OKOM?
OKOM se lahko razvije pri posamezniku, ki je doživel zelo trdo, strogo in hkrati premalo ljubečo vzgojo. Paradoksalno pa se lahko OKOM razvije tudi pri človeku, ki je odraščal v mnogo preveč razpuščeni družini.
Psihoterapija oseb z OKOM
Za osebe z OKOM je psihoterapija zelo priporočljiva. Zaradi narave same motnje, in sicer, da so ljudje z OKOM prepričani, da delajo prav, pa se za psihoterapijo odločijo redkeje.
Psihoterapija žrtev oseb z OKOM
Cilj žrtev oseb z OKOM v psihoterapiji je preko prepoznavanja – pogosto subtilnih – vzorcev delovanja osebe z OKOM ter lastnih odzivov nanje, soočenja z lastnimi čustvi, kot so močni občutki nevrednosti in krivde, živeti bolj lahkotno, svobodno, srečno življenje.
Vira
– Brezovar, S. (2019). Osebnostne motnje v teoriji in praksi – zakaj nastanejo, kako jih prepoznamo in kako zdravimo. Ljubljana: UMco.
– McWilliams, N. (2017). Psihoanalitična diagnostika – Razumevanje osebnostne zgradbe skozi klinični proces. Ljubljana: UMco.
Avtorica: Alenka Turičnik