Alenka Turičnik
Včasih se vprašam, kako je biti moški. Ženske smo zaskrbljene, žalostne, objokane… in še dosti drugih pridevnikov bi lahko dodala – ampak to smemo biti. To nam pripada. Smemo si privoščiti občutek šibkosti, vsaj občasno, vsaj v nekaterih okoliščinah. Kaj pa moški? Kako je moškemu, ki je zaskrbljen, žalosten? Ali sme to pokazati? Sme jokati? V naši družbi javno prav gotovo ne.
Če ima srečo, da je obdan z ljubečo družino, lahko svojo stisko deli s katerim od družinskih članov. Morda gre lahko s prijateljem na pivo. Kaj pa, če te sreče nima?
Ali sme moški svojo stisko priznati vsaj samemu sebi?
Moški mora biti vendar močan! Rekla bi, da je zmožnost moškega, priznati si lastno stisko, pogojena z njegovo vzgojo in z okoljem, v katerem je odraščal. Mlajše generacije moških si po moji oceni na splošno dovolijo začutiti in pokazati več čustev od starejših. Opažam tudi, da se je moškim iz bolj tradicionalnih okolij težje soočati z lastno stisko od moških, ki so bili vzgojeni po sodobnejših nazorih.
Kaj pa v procesu psihoterapije?
Ko pridejo stvari tako daleč, da človek potrebuje pomoč, je mogoče pokazati svojo ranjeno, žalostno, prizadeto stran osebnosti v varnem zavetju zaupnega psihoterapevtskega odnosa. Nihče ne izve za to, da je neki določeni moški potreboval pomoč. Nihče razen psihoterapevta ali psihoterapevtke. A morda je že to preveč. Glede na to, kako malo moških se odloči za vstop v psihoterapijo, mora za to obstajati razlog.
Moški in družba
Nenapisan družbeni imperativ je, da mora biti moški seveda močan tudi fizično. Naravno, skladno moško telo, vsaj za mlajše moške, dandanašnji ni več dovolj – nanj mora biti pripetih še za manjšo goro mišic na točno določenih mestih. Za takšno mišično maso pa je potrebno trdo delati teden za tednom.
Če pogledam s prej omenjenih strani, se mi zdi, da je biti moški kar težko. Kako se lahko moški spopade z vsemi pritiski nanj?
Eden od načinov, kako lahko moški ustreže zahtevam družbe, je, da se spremeni v stroj. Takšen moški gara v službi, gara po službi v fitnesu ali na kakšni drugi športni vadbi, če je doma iz vasi, pa na domači kmetiji. Gara tudi, ko skriva svoje stiske ter negativna čustva pred svetom in pred samim seboj.
Kdo je močan?
Je močan tisti, ki strahov, skrbi, stisk nima? Pa takšen človek sploh obstaja? Ali je močan tisti, ki se s svojimi šibkostmi spopade?
Odgovore prepuščam vam.
